Zdaj govori kustos razstave

»Medij fotografije je za umetnico nekakšen vmesnik za ohranjanje zadostne distance do njenega subjekta – rastline.«

»Na eni strani človek želi ukrotiti naravne procese in si jih podrediti v svojo korist, na drugi strani pa je vedno znova očaran nad divjostjo, okrutnostjo, trdoživostjo in samovoljo narave.«

»Zgodba kamniške smodnišnice je na las podobna zgodbi celotne Evrope, ki jo več deset let trajajoča deindustrializacija nezadržno spreminja v muzej in turistično atrakcijo.«

»V njegovih fotografijah je zato moč zapaziti elemente klasične tranzicije, značilne za postsocialistične države, ki temelji na prenašanju nekdanje javne lastnine v zasebne roke.«

»Risbe zaradi svoje krhkosti ne morejo biti stalno na ogled, zato bo razstava edinstvena priložnost, da lahko od blizu vidimo tako širok spekter risb in dobimo vpogled v misli velikih italijanskih renesančnih umetnikov.«

»In še danes se zastavlja vprašanje, ali ni človeštvo bolj kot z Bogom uročeno s kačo?«

»Velika večina slik vedno visi na stenah muzejev, kjer ljudje nimajo možnosti, da bi izvedeli, kaj se skriva za sliko.«

»To je odličen primer napol skrite pornografske slike na hrbtni strani umetnine. Slika je bila v lasti švedskega veleposlanika v Parizu, ki jo je skrival in kazal le posebnim gostom.«

»Ni bilo lahko iz tako obsežne in raznolike zbirke izbrati umetniških del. Zame je bilo predvsem pomembno, da obiskovalcem ponudim rdečo nit, ki jih bo vodila in ki dejansko obstaja le v kronološkem smislu.«

»Na mednarodni ravni ne obstaja veliko obsežnih zasebnih zbirk, ki bi vsebovale vse te izme in iz katerih bi lahko nekdo ustvaril neko povezano zgodovino umetnosti.«

»Pomembno mi je bilo tudi to, da pokažem na tisto, kar je v umetnosti zanimalo Würtha, na tisto, kar so bile njegove preference. Na primer Richterja ali Kieferja, hkrati pa temu nisem želel dati velikega poudarka.«

»Mislim, da je tako postala razstava večplastna in da lahko obiskovalci prepoznavajo edinstvenost te zbirke, Würthov subjektivni pristop k zbiranju umetnin, opazijo njegovo radovednost in široko zanimanje za umetnost. In mislim, da bodo tudi zato obiskovalci na razstavi lahko odkrili nekaj novega.«

»Umetnik se s tem večpomenskim delom navezuje na razstavni prostor in vzpostavlja optično interakcijo med sodobnimi elementi in historično arhitekturo, medtem ko zvočna komponenta tiktakajočih ur v akustičnem prostoru nekdanje kapele ustvarja 'skoraj nadzorovano zvočno kakofonijo'.«

»Umetnica vsako sliko začne iz nekega pogleda zunanje resničnosti – vedute, tihožitja, narave, vendar se kmalu od njega loči...«

»Ogled ulične umetnosti (v muzeju Guimet) priča o tem, da ta muzej ni kraj, ki je obtičal v določeni estetiki – lahko sprejme katero koli vrsto umetnosti.«

»Srečanja so se odvila v javnem prostoru in so pletla zgodovinski čas 20. stoletja.«

»V obdobju Kraljevine Jugoslavije je bil poudarek na osvoboditvi Slovanov in združitvi v državi Jugoslaviji. V SFRJ-u je bil denimo nato poudarek na razrednem boju.«

»Naletel sem na nekatera dela, ki govorijo o posebni temi. Umeščena so na začetek razstave. Prva dvorana bi lahko imela naslov Kdo je Banksy?, saj so tam fotografije z umetnikom v akciji. Tam so podobe, na katerih so predstavljene njegove vizualne korenine, morda so to protesti v Franciji maja 1968.«

»Vsako njegovo delo vsebuje sporočilo.«

»Vsako njegovo delo vsebuje sporočilo, zlasti za mlajše generacije.«

»Vermeerja se več kot 150 let drži skrivnostnost, ki je postala del njegovega slovesa. Če povežemo vedenje o slikarjevem zasebnem življenju z njegovimi deli, mu pridemo nekoliko bližje.«

»Se je osredotočil na 'prostore, ki so nakazovali regresijo, obrobnost in nedotaknjenost'.«

»Je lik, v katerem se prepleteta svetloba in tema, razstava pa nam omogoči, da raziščemo njegovo življenje od rojstva do smrti.«

»Pasolini je imel poseben odnos z Iranom, globok in neprekinjen na različnih področjih, v svoji poeziji, filmih, v svojih spisih. To, kar je izgubil v Italiji, je ponovno našel v Iranu.«

»Pasolini je bil proti 'kapitalističnemu razvoju, ki je vse uničil'.«

»Makučeva ustvarjalna pot je vodila skozi sedem desetletij in se je skladno z njegovim osebnostnim in umetniškim razvojem, kakor tudi z duhom prostora in časa, nenehno razvijala in spreminjala.«

»Njegov ikonični položaj v lokalni kulturni zgodovini je pogojen prav s slogovno in motivno determiniranostjo, svetovnim nazorom in pomirjenostjo z lastnim položajem interpreta kraške in mediteranske kulturne krajine.«

»Ta svoboda mešanja, preoblikovanja ali reinterpretacije je tisto, kar je definiralo trenutek.«

»Umetniki so se zavedali vseh teh virov in bili zelo samozavestni pri svobodnem odločanju, ali se bodo združili, si izposodili ali delovali proti.«

»Pod površjem je bilo gotovo nekaj gnilega.«